Tudi to sceno smo že imeli - gledamo jo, odkar je Ljubljana postala "najlepše mesto na svetu".
Na prvi pogled je delovalo logično, posebej, preden se je Virant odločil za kandidaturo in ustanovitev liste: država je v riti - potrebuje kriznega menedžerja - imamo enega takega, zanj kao govorijo dosežki v Mercatorju in v ljubljanski mestni hiši - strah pred ponovno zmago SDS na volitvah - no, torej je bolje voliti Jankovića. Jankovićeva zmaga bi pomenila, da opravilno krmilo države prevzame človek, ki se spozna na posel, in ki bo znal zrihtat stvari, da bojo delovale - in da ga hkrati ne prevzame Janez Janša. Ker smo metode delovanja slednjega videli in občutili v mandatu 2004-08, je verjetno jasno, čemu te lekcije pa res ne bi želeli ponavljati.
Kaj je narobe z gornjo logiko? Več stvari, a predvsem tri.
Da je Janković tank, vemo že ves čas. Da zakone jemlje precej po svoje, tudi, in da v njih pregibanju sem ter tja do tik preden se zlomijo ne vidi nič slabega, tudi. Da ima Ljubljana dolg, ob katerem nas bi morala že davno začeti kritično boleti glava, tudi. Da o malverzacijah z zemljišči in kešem in Electo in sinom Damjanom in sinom Juretom ne govorimo. Vse te stvari so na meji zakona - in prvi ključni problem je, da bi nas ob primeru Janković moralo res resno skrbeti, ker izgleda, da je to, torej hoja po robu zakona, v Sloveniji edini način za dosego česarkoli.
Drug problem, ki ima grozljive posledice, je dejstvo, da se je v naš vodnjak poscal točno ta, ki nam zdaj prodaja čistilno napravo za pitno vodo. To je sicer strašno, a vsaj enako strašno je dejstvo, da oglase za njegovo čistilno napravo na majčkah in kapicah nosijo nekatere staroste slovenske državnosti in kulturnosti - no, to pa ni več hecno. V tisti sijajno zrežirani enodejanki "Hvalnice in mile priprošnje na Magistratu" smo imeli priliko videti, kaj lahko doseže dober PR. Bilo bi ganljivo, gledati Kučana, Bučarja, Stanovnika, Magnifica in Svetlano Makarovič, kako zastavljajo svoj glas in stas za Človeka, ko bi ne bilo tako imbecilno. Tu imamo problem - ti ljudje imajo ogromen simbolni kredit, znotraj naroda imajo vpliv in moč, njihov glas na simbolni ravni velja in šteje več od glasu povprečnega državljana. Če svoj vpliv in veljavo zatsvaljajo za Jankovića, je logika res enostavna: he's (supposed to be) cool by association.
Izgleda, kot da v primeru Jankovića logika zataji. To seveda ni res. Problem je v logiki sami - ker je kmečka logika. Vprašanje je torej zgolj, ali želi slovenski narod pristati na to, da je kmečka logika temeljni (in edini) način njegovega delovanja. Tako imenovana zdrava pamet stoji namreč PRED točko, na kateri se zavest sploh prvič vzgiba, torej preden pošteka, kaj z njo ne štima in kako preiti fazo, v kateri zgolj negibno leži ko kamen in ne da ničesar od sebe, če nekoliko svobodno parafraziram Hegla. Da se sploh začne kaj dogajat, je torej potreben nek osnovni pogum za soočenje s sabo (in torej neka osnovna želja po svobodi). Če narod tega ni sposoben, potem je Janković zanj idealen voditelj. Seveda si narod (sledeč iz gornje izpeljave) tega ni sposoben proznati, a nahaja se v tem primeru na res zavidljivi pred-mentalni stopnji, ko mu pa, kot bi rekla naša mladež, res nič ni jasno.
Te volitve bodo, se zdi, o mentalnem ustroju slovenskega naroda razkrile dovolj - in preveč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar